Thursday, February 28, 2013

SLOVENIJA, ČIGAVA DEŽELA?

Po premieri dokumentarnega filma Slovenija moja dežela so ob scenaristu in režiserju Dimitru Anakijevu (desno) spregovorili še Irfan Berišević, Dominik Nemec in Uršula Lipovec Čebron
Foto: ROBI ŠABEC

(Tekst v Primorskih novicah, 28.02.2013)
http://www.primorske.si/Kultura/Slovenija-cigava-dezela-.aspx


LJUBLJANA> V sredo 26. februarja, natanko 21 let po tem, ko je iz registra državljanov brez opozorila odstranila približno 25.000 ljudi, so v Kinodvoru pripravili premiero dokumentarnega filma Slovenija moja dežela. Posnel ga je Dimitar Anakiev, tudi sam eden od izbrisanih, ki se je izbrisu posvetil že v dveh svojih prejšnjih delih (Rubbed Out, Državljan A. T.).
V predstavitvi dokumentarca Slovenija moja dežela so med drugim zapisali, da gre za film o izkoreninjenosti in človeški potrebi po družbeni pripadnosti.
Dimitar Anakiev (1960, Beograd) je neodvisni filmar, pisatelj in pesnik. Leta 1986 je diplomiral na Medicinski fakulteti v Nišu in nato sedem let delal kot zdravnik. V Slovenijo se je preselil leta 1987, a bil 26. februarja 1992 izbrisan. Naslednjih deset let je bil prisiljen živeti brez osebnih dokumentov. V tem času je kupil majhno video kamero in z namenom, da prikaže sebe in druge ljudi z obrobja družbe, začel svojo filmsko kariero. Za dokumentarec Amigo je leta 2003 prejel nagrado vesna.
Anakiev beleži zgodbi dveh izbrisanih - Nisveta Lovec in Irfan Berišević sta po osamosvojitvi zamenjala kulturno identiteto in se poskušala vključiti v novo okolje: Nisveta se je, denimo, spreobrnila iz islama v krščanstvo, postala je prepoznavna članica Baptistične cerkve v Ljubljani, kjer poje v cerkvenem zboru ... Zadnji v nizu filmov scenarista in režiserja Dimitra Anakieva (ki je tudi predsednik Zveze Izbrisanih Slovenije) tako skozi dve, vsebinsko nadvse močni, osebni zgodbi spregovori o širši, univerzalni metodologiji kršitve človekovih pravic delu državljanov Republike Slovenije in na filmsko subtilen način izriše konkretne posledice banalnega, birokratskega a natančno določenega postopka izbrisa. “Prikrito izvajanje nacionalistične politike v postkomunistični državi je povzročilo veliko težav v razumevanju, kaj se je v resnici dogajalo v zgodbi o izbrisanih. To je moj tretji film o izbrisanih in poskusil sem iti karseda daleč v iskanju pravih vzrokov in motivov. Pri preoblikovanju kafkovske zgodbe v sodobni diskurz vsakdanjega življenja sta mi bila v veliko pomoč izjemna akterja, Nisveta in Irfan. Zgodba se odvija na Balkanu, a se lahko pripeti tudi kjerkoli drugje,” je filmu na pot zapisal Anakiev.
V pogovoru, ki je sledil projekciji, so se Anakiev, Irfan Beširević (nastopajoči v filmu), Dominik Nemec (odvetnik, ki zastopa Zvezo Izbrisanih Slovenije) ter moderatorka Uršula Lipovec Čebron (Filozofska fakulteta) dotaknili, pravnih, političnih, socialnih, predvsem pa etičnih posledic, ki so celo po razsodbi Evropskega sodišča še vedno deležne le sprenevedanja odgovornih.
Anakiev, ki je pred dokumentarcem Slovenija moja dežela posnel že dva s tematiko o izbrisu, je na ljubljanski predstavitvi še dodal, da so njegovi zadnji filmski projekti deležni vse močnejše (politične) cenzure in kot enega od osrednjih, konkretnih razlogov navedel dejstvo, da prav v teh svojih filmih omenja Janeza Janšo, kot nekdanjega komandirja Titove delovne brigade (v Kobaridu).
Da pa Dimitar Anakiev, ki je bil leta 1992 tudi sam ne le izbrisan, temveč iz svojega doma v Tolminu tudi deportiran v tujino, o omenjeni tematiki še ni rekel zadnje besede, je zbranemu občinstvu pojasnil v sklepnem delu pogovora: “V naslednjem dokumentarnem filmu, ki ga želim posneti, bi rad spregovoril o ilegalnih deportacijah, ki so doletele del izbrisanih. V kolikor bi lahko pogojno rekli, da je zgodba o izbrisanih svetlejša plat izbrisa, pa je deportacija in izgon iz Republike Slovenije prav gotovo najbolj temna plat tega izbrisa, ki se je za marsikoga končala tudi tragično.”
ROBI ŠABEC

KOMENTAR (bralca časopisa): -->
mare | 28. februar 2013 10:47
-->
Repriza političnih marionet Šli smo iz dežja pod kap. Politične igrice se bodo nadaljevale tudi po padcu vlade JJ in ustoličenju nove predsednice. Da ne bi kdo še imel kakršno koli iluzijo, da se bo res kaj spremenilo, da bo kaj bistveno drugače ali celo bolje. Gre preprosto še za en velik nateg v celi seriji, http://za-misli.si/kolumne/elena-pecaric/819-repriza-politicnih-marionet

Saturday, February 23, 2013

KINO DVOR: Premiera SLOVENIJA MOJA DEŽELA







Dvorana, 26. 02. 2013 17:00
Premiera!
Slovenija moja dežela
Slovenija moja dežela
Projekciji sledi pogovor z gosti.

Tedenski spored
Pogovarjali se bodo: Dimitar Anakiev (predsednik Zveze Izbrisanih Slovenije in režiser ter scenarist filma), Nisveta Lovec (nastopajoča v filmu), Irfan Beširević (nastopajoči v filmu) in Dominik Nemec (odvetnik, ki zastopa Zvezo Izbrisanih Slovenije). Moderatorka Uršula Lipovec Čebron.
zgodba
20 let po osamosvojitvi od Jugoslavije pride v Slovenijo ameriški televizijski producent Dale Hurd. Raziskuje primer izbrisanih in sreča dva pripadnika bošnjaške skupnosti – Irfana in Nisveto. Oba sta po osamosvojitvi zamenjala kulturno identiteto in se poskušala vključiti v novo okolje. Nisveta se je spreobrnila iz islama v krščanstvo ter postala prepoznavna članica Baptistične cerkve v Ljubljani, kjer poje v cerkvenem zboru. Po drugi strani pa se zdi, da Irfan še vedno živi v časih jugoslovanskega samoupravljanja – postal je član Kluba brigadirjev mladinskih delovnih brigad. Slovenija moja dežela je film o izkoreninjenosti in človeški potrebi po družbeni pripadnosti.
26. februarja 2013 bo minilo 21 let, odkar je Slovenija iz svojega registra državljanov brez opozorila odstranila okoli 20.000 ljudi. Dokumentarec Slovenija moja dežela je zadnji v nizu filmov Dimitra Anakieva (ki je tudi sam eden od izbrisanih) o tem najhujšem primeru kršitve človekovih pravic v zgodovini samostojne Slovenije.
iz prve roke
»Prikrito izvajanje nacionalistične politike v postkomunistični državi je povzročilo veliko težav v razumevanju, kaj se je v resnici dogajalo v zgodbi o izbrisanih. To je moj tretji film o izbrisanih in poskusil sem iti karseda daleč v iskanju pravih vzrokov in motivov. Pri preoblikovanju kafkovske zgodbe v sodobni diskurz vsakdanjega življenja sta mi bila v veliko pomoč izjemna akterja, Nisveta in Irfan. Zgodba se odvija na Balkanu, a se lahko pripeti tudi kjerkoli drugje.«
- Dimitar Anakiev, režiser
portret avtorja
Dimitar Anakiev (1960, Beograd) je neodvisni filmar, pisatelj in pesnik. Leta 1986 je diplomiral na Medicinski fakulteti v Nišu in nato sedem let delal kot zdravnik. V Slovenijo se je preselil leta 1987, a bil 26. februarja 1992 'izbrisan'. Naslednjih deset let je bil prisiljen živeti brez osebnih dokumentov. V tem času je kupil majhno video kamero in z namenom, da prikaže sebe in druge ljudi z obrobja družbe, začel svojo filmsko kariero. Uspeh njegovih filmov (med drugim je dobitnik nagrade vesna) mu je omogočil, da je to kariero nadaljeval – kot producent, režiser in učitelj.
kritike
»Četudi g. Anakiev pripoveduje zgodbo skozi svojo osebno izkušnjo, uspeva prikazati življenja izbrisanih skozi veliko različnih dimenzij in tako ponuja celostno sliko.«
- Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenija
»G. Anakiev je sočuten umetnik, ki išče načine za izboljšanje življenj svojih subjektov, prinaša pozornost zanemarjenim in je pri tem eden redkih in vitalnih talentov. Anakiev je razvil svojo metodologijo dokumentarnega delovanja, ki mu omogoča, da spremlja usode junakov različnih nacionalnosti, istočasno pa predstavlja resničnost socialnih, političnih in ekonomskih okoliščin ...«
- Želimir Žilnik, režiser

http://www.kinodvor.org/spored/slovenija-moja-dezela-45422/