Izločeni, ker so izbrisani?

na fotografiji: Zdrenko Vrdlovec

piše: Zdenko Vrdlovec





IZLOČENI, KER SO IZBRISANI?


Ljubljana -  Režiser Dimitar Anakiev je na Slovenski filmski center naslovil pismo, v katerem se pritožuje, ker selektorica letošnjega 15. festivala slovenskega filma (ta se bo začel v četrtek) ne v tekmovalni ne v informativni del ni uvrstila njegovih filmov, igranega celovečerca Normalno življenje in dokumentarca Slovenija moja dežela.      

Dimitar Anakiev je v svoji produkciji doslej (v desetih letih) posnel 19 filmov, osvojil vesno za kratki film Amigo, sodeloval na IDM, mednarodnem festivalu dokumentarnega filma v Amsterdamu, njegovi trije dokumentarci o izbrisanih (Rubbed Out, Državljan A. T. in Slovenija moja dežela) pa so bili prikazani na nacionalni in regionalnih televizijah ter v tujini.

Režiserjevo protestno pismo ima naslov "Slovenski filmski center ščiti življenje in delo Ivana (Janeza) Janše" in izraža prepričanje, da je žrtev cenzure oziroma da sta bila njegova filma umaknjena, "ker omenjata Janšo kot nekdanjega komandirja Titove delovne brigade v Kobaridu". Festivalska selektorica Jelka Stergel je pojasnila, da omenjena filma Anakieva nista bila umaknjena, ampak nista bila izbrana, in to iz dveh razlogov: ker "nista zadostila selektorskim kriterijem" in ker je bilo "na temo izbrisanih prijavljenih več filmov, izbran pa je bil najboljši med njimi, Dolge počitnice Damjana Kozoleta". Prvi razlog je dovolj splošen, da bi bilo z njim vse v redu, če ga ne bi spodnesel drugi, ki je bolj partikularen. Čisto mogoče, da je bilo na temo izbrisanih prijavljenih več filmov, vprašanje pa je, ali so Dolge počitnice res najboljši. Hočem reči, tudi na temo NOB je bilo narejenih več filmov, a je težko reči, kateri je najboljši (če bi ga imenoval, bi bila to moja osebna izbira). In morda sta tudi oba izločena filma Anakieva res na temo izbrisanih, čeprav sam režiser omenja druge motive, zaradi katerih bi lahko bila "problematična", dejstvo pa je, da je bil sam Dimitar Anakiev eden izmed izbrisanih prebivalcev Slovenije.

Težko je verjeti, da bi se pojma izbrisanosti (kot filmske teme in življenjskega dejstva) selektorici pomešala, zato pa bi izbrisanemu državljanu lahko še kako verjeli, da je upravičeno občutljiv za to, da sta na nacionalnem filmskem festivalu njegova filma povsem izločena, še toliko bolj, ker bo na tem festivalu prikazano skoraj vse, kar je v Sloveniji nastalo na avdiovizualnem področju.


Tekst je objavljen v Dnevniku 24. 09. 2012:  http://www.dnevnik.si/kultura/1042553455