DSR-Dve diskusiji ali avtorstvo v zoni somraka

Na sliki levo: slovenski režiserji na osnivački skupščini DSR.


Naslednje dve diskusiji v obliki pisma sem naslovil na mailing listo Društva režiserjev Slovenije (DSR) v sklopu diskusije o mestu režiserja v sistemu vrednod v Sloveniji danes. To diskujo sta podprla Janez Lapajne in Maja Weiss, ostali so bili tiho.

PISMO OD 12.5.2009, 13:30
...Kar se tiče prvega vprašanja: mesta režiserja v sistemu vrednot, je seveda zadeva veliko bolj kompleksna.
V biti gre za temeljno vprašanje pomena sintagme "nacionalna
kinematografija". Za FSRS je nacionalna kinematografija le lokalna, pomanjšana, verzija tržno naravnane kinematografije. To je seveda laž in hinavščina na katero se ne reagira. Tako je zelo razširjena praksa lažnih predstavljanja: budžetski filmi se predstavljajo kot tržne uspešnice (sic!). Če je producent ali režiser tržno naravnan in uspešen potem je budžetsko financiranje čista kraja davkoplačevalskega denarja (kaj če bi iz budžeta financirali, na primer, porno industrijo ?) To seveda ni tako, in zato je aplikacija numeričkih ocen, tržnih kriterij itn. popolnoma nesmislena, lažna, in kar je bistveno-kontraproduktivna.
Jaz ne vem od kod mandat FSRS za aplikacijo principov (očitno doma lažnih) in postulatov filmskega trga?
Ne vem ali se je o tem kdaj javno raspravljalo in ali je izdelana nacionalna filmska strategija ? Če je, potem je vprašanje kdo ju je izdelal in ali je DSR sodeloval pri tem ?
Vsi visimo na budžetu hlinimo pa kapitalistične orgazme in dodelujemo (lažne) principe trga v slovenskem filmu.
Osebno menim, da to ni delo DSR. Vidim pa vlogo DSR v borbi za vrednote, v ukazovanju na nesmislenost (in škodljivost po lastne vrednotne ) tržnega sistema, v definisanju pomena "nacionalne kinematografije" (lahko bi sprožili javno raspravo o tem, kot rečeno, sploh ne vem ali se je o temu raspravljalo...). Skratka, zdi se mi da DSR še nije začel opravljati svojega dela... Ker je mlada, šele formirana organizacija, in ker se družbene vrednote v katerih delujemo šele pošteno razkrivajo. Ampak že na prvi pogled je jasno, da FSRS ne potrebujemo kot dodatni,
(odvečni), instrument tržnih vrednot. Kot tržni "umesnik" FSRS ne more biti drugo kot sredstvo manipulacije in inštitucija za ohranjevanje privilegij. Prej narobe: FSRS bi moral
ščititi domači film od vrednot trga. Tako da bo režiser lahko izbiral svojo pot med nacionalno kinematografijo in tržno kinematografijo. Koprodukcije so pa nekaj drugega.

Ideja za poseben debitantski natečaj se mi zdi odlična.

Dimitar Anakiev


PISMO OD 14.5.2009, 16:09
Hotel bi samo še opozoriti na diskriminacijo "low-budget" produkcije, ki ne samo da ima ta problem, ker nima denarja, temveč se "po kapitalistično" (kvazi-tržno) izrinja iz lokalnega
filmskega prostora kot manj vredna, samo zato ker ni narejena "za velike pare".

Torej, denar je pri nas "estetski kriterij".

Primer mojega filma Rubbed Out (Zradirani) je dovoljoj dober: par dni nazaj je bil prikazan na Doc Europa u Lisboni, kot uradni predstavnik Slovenije, ne da bi ta novica bila objavljena
kjerkoli, predvsem pa ne na portalu FSRS. Že prej so temu filmu bili zamolčani IDF Amsterdam, Jereven, Kampala... V Sloveniji se nič ne ve o tem (Istočasno se obešajo na velika zvona filmi za katere se porabi ogromno denarja, pristanejo pa na približno istem številu festivalov in nagrad, kot tisti narejeni za skromne vsote. Le da se za te festivale in nagrade ve, ker seveda nekaj stanejo)

Iz istega razloga (low-budget) je bil zavrnjen za predvajanjenje na 10.FSF moj film "Srbski žeblji", pozneje zmagovalec DokMa, nagrajen še na Aster festu ( Lordan Zafranović predsednik žirije), prikazan na ZagrebDox-u in še 10 drugih festivalov. Za slovenske povzpetniške filmske standarde pa ni bil dovolj dober.

Nagrade za film na zadnjem FSF pa su bile tudi za "producentski standard" - torej za denar. Kam to vse pelje ? Zaenkrat lahko le vpozorim, da v slovenskem filmu že vlada javna in
odprta diskriminacija na podlogi denarnega vložka. Ni seveda težko zaključiti, zakaj je temu tako.

Dimitar Anakiev