DSR-Tretja diskusija

PISMO OD 16.05.2009, 14:02

Lep pozdrav Martin in vsi ostali,

osebno menim, da pri Pelkovi izjavi ne gre za afekt, temveč za uveljavitev normativnega sistema: samo tisti, ki nosijo materijalno odgovornost so lahko partnerji ministrstvu.
To smo slišali še parkrat in to je narava sistema v katerem je vrednota denar, ne pa človek. Avtorji smo pa samo ljudi, nič drugega, torej vredni le pravice na glas, ki ni obvezujoč.

Tvoja drža pri celi zadevi je pozitivna in legalistična, dobronamerna in zasluži spoštovanje in podporo. Kot predsednik DSR tudi ne moreš drugače. Težko je namreč verjeti, da
"legalističnost" ni dobra osnova za delo. Le da v demokracijah zakoni, torej legalističnost, prihajajo skozi borbo mnjenj. Jaz tukaj ne vidim da bi se o zakonih po katerima se uveljavlja
filmsko življenje javno debatiralo. Predvsem pa ne v stroki. Prihajajo iz vrha, od oblasti same, skriti v ocene različnih Modota, komisij in inštanci. V temu je problem: kako približati
mnenje "naroda" oblastnikom, kako naterati oblast da te posluša pri ustvarjanju zakonov. Te je težko politično delo, ki bazira na moči, naša edina moč je v povezovanju, torej jo ni,
ker se ne moremo povezati. Jasno je tudi zakaj se ne moremo povezati.

Če prav razumem dogajanja v slovenskem filmu, v teku je proces tajkunizacije, podoben tistemu, ki se je zgodil v širši družbi. Ko se ustvarijo filmski Šroti i Bavčarji, sklad bodo
ukinili ker domači tajkuni bodo tržno relevantni, mi vsi drugi pa njihovi delavci. To je scenarij za filmski Merkator, oziroma Tuš...itn. Vemo, da je narod v tišini podprl ta proces v
družbi, ga omogočil, tako kot mi zdaj. Narod zdaj nerglja po raznih internetnih forumih. To pravico mu dovolijo, kot ventil, seveda.

Iluzija "družbe" (ali oblastniške laži) da bodo Šroti in Bavčarji slovenski kapitalistični steber je enaka iluziji (laži) da bodo filmski Šroti in Bavčarji steber slovenskega filma.
Le kakšna jadrnica bo več v laguni. Ampak, to nam je kot kaže vsoda. Janezova dijagnoza "wannabe" je izredno natančna. Par naših "nobody" hoče biti "somebody". Za to jim treba
davkoplačevalski denar. Zakon jim to omogoča... Legalizem, tra, la, la... Seveda se Pelko hoče pogovarjati samo sa jadrničarji. Zakon mu to nalaga.

Parodoks je, ampak je avtor bil bolj spoštovan v obdobju Leonida Brežnjeva kot danes.

PS.. Ne bi rad negativno končal to analizo, ki hoče povedati naslednje: iztopiti čim prej iz meglic uzvišenosti "avtorstva" in "stroke" in razumeti svoj položaj kot položaj
navadnih delavcev. Torej iz strokovne organizacije prestopiti v sundikalistično, in če treba pristopiti Semoličevem sindakatu, ali katerem koli ( če se sami ne znamo
sindikalno organizirati in braniti ). Naše diskusije imajo izrazito sindikalni karakter, ni mi uspelo izslediti nobeno estetsko ali strokovno raspravo. Čim prej se dotaknemo
tal bo boljše. Janezova ideja o organizaciji filma kot gledališča je najboljši možni predlog za ohranitev "nacionalne kinematografije", ampak dvomim da bo zaradi prej
omenjenih interesov realizirana. Ne bom več tratil vašega časa...
Lep pozdrav, Dimitar