PODPIRAM DSFU

From: dimitar.anakiev@guest.arnes.si
Subject: DSFU
Date: 10. december 2009 18:46:01 GMT+01:00
To: dsfu.dsfu@gmail.com, dimitar.anakiev@guest.arnes.si
Cc: reziserji@googlegroups.com
Reply-To: reziserji@googlegroups.com


Podpiram DSFU,

nova društva so v ospredju dogajanja, ampak sledijo parcijalnim interesom in nemorejo doseči ne širše vizije ne celostnega pristopa do slovenskega filma. Poleg tega popolna esnafizacija slovenskega filma je nemogoča: samo dva esnafska društva (režiseri in producenti) sta
sposobna uveljaviti demokratično moč in to šele takrat ko sta se združila. Za novimi društvi ostaja vrsta problemov katere ta društva po svoji naravi ne morejo rešiti, ker sta elitistično zastavljena in se ukvarjata samo z igranim celovečernjim filmom. Pravzaprav iz teh
„društev“ imamo spet samo eno društvo, v dveh oblikah, ki se imenuje: „Društvo igranega celovečerca“. Predstavljajte si, za vsporedbo, društvo pisateljev v katerem so na dnevnem redu samo romanopisci. Kje pa so pesniki, pisci kratkih zgodb in esejisti? Kakšna bi bila slovenska literatura brez poezije, kratkih zgodb in esejistike? Točno takšen je slovenski film: spominja na francosko državo iz 17. stoletja: „L' etat c'set mois.“ Očitno so mladim nacijama potrebne
dolge forme, epopeje, da bi izrazile svojo bit. Esnafska združenja so vtoliko res „sodobna“, ker odsevajo stanje v širši družbi: rešujejo se problemi elite, problemi ostalih so ali nepomembni, ali nevidni.
Poleg tega je 50 letna tradicija DSFU vredna spoštovanja. Samo male kulture ne cenijo tradicijo. Upam, da se bo DSFU postavil na noge in se začel ukvarjati z vitalnimi problemi slovenskega filma. Če obstaja takšna potreba potem so vse težave premagljive. To je odvisno tudi od
subjektivizacije članstva, in želje članov in vodstva da se z vitalnimi problemi ukvarja. Naj spet omenim eden med njimi: dokumentarni film je pri nas pred izginotjem. Ta fundamentalna filmska zvrst je popolnoma okupirana na eni strani zaradi podrejenosti medijem na drugi strani pa zaradi podrejenosti produkciji in estetiki igranega filma. Pa še drugi očitni problemi obstajajo, katere se „celovečernji filmski esnaf“ v obeh svojih združljivih oblikah ne bo nikoli lotil.
Kar se tiče svetovne razširjenosti konecepta DSFU, zasledil sem v svetu kar nekaj „Filmmakers Association“ in mislim da se DSFU, če potrebuje svetovno opravičilo za svoje ime, zlahka skliče na ta prastari koncept.

Lp, Dimitar Anakiev