Feniks DSFU

"Aremak" ("kamera")-znak DSFU


Danes preberem v elektronski pošti, da bo DSFU (Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev) spet prevzelo organizacijo Festivala slovenskega filma (FSF).
V Portorožu, od 1-3 oktobra bo organiziran 12. FSF.
Ta pomembna novica me je moram priznati relaksirala, ker se spominjam časov ko sem odhajal na FSF kot na praznik, kar festival v biti je. Potem se je zadeva rahlo spremenila proti povzpetniškim vrednotam in za par let sem se popolnoma odtujil od tega festivala.
Danes sem po dolgem času dobil tudi vprašalnik (nekdo me spet nekaj sprašuje!) v zvezi FSF (o tem kakšen bi festival hotel) in začutil, da se demokracija počasi vrača v naše (filmske) kraje. Čeprav "pošteni ljudje" neradi javno komentiramo javne zadeve, naj mi bo dovoljena misel o vrnitvi demokracije in menim, da vrnitev DSFU točno to pomeni. Nekaj dolgih let nasilja nad slovensim filmom, od strani ljudi katere bi morda lahko imenovali Desni filmski lobi, torej leta nasilja so mimo in zdaj bo spet treba demokratično zadihati, s polnimi pljuči. Neverjetno je, ampak je ta omenjeni desni f. lobi poskusil popolnoma preoblikovati slovensko filmsko pokrajino, s pomočjo metod družbenega inžinjeringa znanega iz bližnje preteklosti, ter narediti iz slovenskega filma nekaj kar slovenski film ni. Torej, v maniri potujčevanja: Naredite mi to deželo spet nemško...
Ena od bistvenih premis preoblikovanja slovenske filmske pokrajine je bila ukinitev DSFU.
Od mnogih kolegov sem slišal mnenje, da DSFU ne sodi v današnji čas. Eden od kronskih dokazov naj bi bila nespodobnost/nesodobnost izraza ustvarjalec, ki naj bi sodil bolj v čas socializma. Povzpetniški duh časa naj bi narekoval visokospecijalizirana društva, strokovnost itn. Kapitalizem, pač, norme, učinkovitost... Nekaj tako preprostega in naivnega kot je ustvarjalnost ne sodi več k nam. Nikdo se ni povprašal o tem, da je po svetu na tisoče filmmaker-jev, kar precej dobro korespondira z našim "ustvarjalec". Po nekem čudežu, verjetno ta čudež ima ime in priimek, in verjetno sta ime i priimek "čudeža" Igor Koršič in njegovi nevidni sodelovci - opore, se je DSFU udeležilo težke partizanske borbe proti potujčevanju slovenskega filma in prišlo na rob propada- ampak, preživelo je. Treba, mislim, čestitati Igorju Koršiču za pogum in trdost, katero je pokazal v zelo neravnopravni borbi. In tudi vsem, ki so ga podpirali v tem teškem obdobju (ki, predvidevam, zaradi posledic, še ni popolnoma končano). Zdi se mi ta trenutek Koršičeve borbe zgodovinski, ker je pokazal da slovenski film ima tradicijo in hrbtenico, in točno DSFU je pomembna točka te tradicije. Po tej Koršičevi borbi je postalo jasno, da se je slovenski film sposoben upreti politiki tudi na političen, demokratičen način. To pomeni neodvisnost in verjetno tudi novo demokratično rojstvo slovenskega filma. Končno, 59 let tradicije DSFU ni hec. Ampak, zgodovinskost sama po sebi ne zadošča če se ves čas ne potrjuje. DSFU se je potvrdilo. Ustvarjalnost kot osnova za združevanje slovenskih filmarjev se je torej potrdila. O ljudeh, ki uničujejo tradicijo svojega filma ni treba zgubljati besed-podobno oblastnikom, ki so nezadovoljni z narodom, kateri jih je izbral za vodje: nekateri bi radi bili vodje "boljšeg" naroda, imeli boljšo zgodovino (verjetno imperijalno namesto komunistične) in seveda "boljši"(a la Hollywood) tudi film.

V vprašalniku DSFU glede festivala slovenskega filma so bila dva-tri vprašanja posebej povdarjena. Ker so mi tudi na poseben način "pisana na kožo" svoje odgovore objavljam tudi tukaj:

3.Ali naj bo nagrada za dokumentarni film sestavni del FSF?

DA, Zakaj pa ne bi bila? Kakšni so argumenti proti? Saj je dokumentarec filmska zvrst. Filmska umetnost se je začela z dokumentarnim filmom. Skozi celotno zgodovino filmske umetnosti je dokumentarec imel pomembna dela in ustvarjalce. Ali bi izločili Wernerja Herzoga iz festivala nemškega filma če bi slučajno tam sodeloval? Torej, nagrada za dokumentarni film je nujno potrebna če hočemo ohraniti to zvrst filmskega ustvarjanja. Drugače bo dokumentarni film izginil iz tega prostora in kot dokumentarni film bomo (narobe) imeli TV reportažo ali podobne forme. Vprašanje „ali bo nagrada za dokumentarni film sestavni del FSF?“ razumem kot vprašanje „Ali naj dokumentarni film štejemo k umetnosti?“ (in ga torej nagrajujejomo za umetniški dosežek) ali pa dokumentarni film definitivno treba odpisati iz umetnosti in ga potisniti v žurnalizem? Ta druga opcija je zmotna in je le iluzija nevednežev, ker dokler se imenuje „film“ in bazira v filmskem jeziku bo pač umetnost. Bi pa morali verjetno več postoriti za kulturo dokumentarnega filma v naši družbi, tako da občinstvo ve kaj je to dokumentarni film, in kakšne razlike so med filmom in reportažo. Kultura dokumentarnega filma je pri nas zelo, zelo nizka. Če bomo še nagrado za dokumentarni film izključili z FSF bo to definitivno izginotje umetnosti dokumentarnega filma iz našega okolja.

4. Ali naj bo televizijska produkcija sestavni del programa FSF?

Če je vprašanje mišljeno: „Ali TV kot producent lahko sodeluje na FSF“ odgovor je DA. Zakaj pa ne, Tako kot vsaki drugi producent. Torej pravno-formalno DA. Vprašanje kakovosti TV filmov je pa drugo vprašanje. Predvsem to ali sodeluje z filmi (dramaturgija) ali z reportažami in novinarskimi formami. Torej, novinarskim formam verjetno ni mesto na festivalu, filmskim formam-umetnosti pa je neglede kdo je producent.

12. Komentirajte izvedbo lanskoletnega FSF v splošnem in podajte predloge za izboljšavo.

Rad bi povedal ne samo za lanjskoletnji, temveč za par festivalov nazaj, da se mi zdi nujno prekiniti prakso elitističnega (povzpetniškega) izločevanja filmov domačih producentov po kriteriju „profesionalnosti“, ki pa je precej sumljiv. Verjetno se je treba vrniti na prejšnji koncept A in B festivala (torej TEKMOVALNI program in INFORMATIVNI program) ter omogočiti širšem krogu ustvarjalcev prisotnost na festivalu. To ne samo zaradi tega ker moramo misliti na mlajše ustvarjalce in jim omogočiti pristop na FSF temveč tudi zaradi vrnitve FSF iz povzpetniško marketingškega SEJMA na prvotni pomen besede FESTIVAL in sicer: SVEČANOST, PRAZNIK. Izbira med konceptom SEJMA in FESTIVALA se mi zdi ključnega pomena. Sejem je lahko del festivala ne pa njegovo bistvo.


http://www.drustvo-dsfu.si/